Dr. Ferenc Kékes Predsednik Županije Baranja Turnusni predsedujoči Delovne skupnosti Alpe-Jadran v obdobju 2005-2006

Županija Baranja je 24. novembra 2004, po štirinajstih letih polnopravnega članstva, prevzela predsedovanje Delovne skupnosti Alpe-Jadran. 

V imenu županije Baranja in celotnega članstva Delovne skupnosti se želim že na začetku zahvaliti županiji Zala in gospodu Zoltánu Kissu Bódogu za opravljeno delo v minulem dvoletnem obdobju. Dejavnost, ki je bila izvedena v skladu z osnovnimi načeli iz Smernic Delovne skupnosti Alpe-Jadran, je tudi v času predsedovanja županije Zala zagotavljala kontinuiteto pri izvajanju pričetih reform.

V času predsedovanja županije Zala je dobila gradnja 5. prometnega koridorja osrednjo vlogo, k njegovemu uresničevanju pa lahko v bistveni meri prispeva tudi dejstvo, da je v letu 2004 ponovno začela delovati delovna skupina za promet, ki je kar precej časa obstajala le formalno. Delovna skupnost Alpe-Jadran je leta 2003 praznovala 25-letnico delovanja, kar smo v organizaciji Županije Zala dostojno obeležili - ne le na veličastni slovesnosti, ampak tudi z izdajo čudovitega Albuma Alpe-Jadran. Leta 2004 je po več kot desetletje dolgi dejavnosti zapustil Generalni sekretariat dr. Josef Lausegger, ki je v vseh teh letih spadal med spodbujevalce delovanja skupnosti in si s tem prislužil zasluge, ki ne bodo nikoli zastarale. V gospodu dr. Hellwigu Valentinu, novem vodji Generalnega sekretariata, smo spoznali njegovega dostojnega naslednika, čigar prizadevanja so zanesljivo zagotovilo za uspeh našega sodelovanja.

Delovna skupnost je v času svojega nastanka in skorajda desetletju, ki je sledilo ustanovitvi, opravljala izjemno pomembno družbenopolitično vlogo, saj je za akterje, ki so si v bipolarnem svetovnem redu stali nasproti, predstavljala forum za spodbujanje dialoga in skupnega razmišljanja. Politični položaj pa se je - med drugim zahvaljujoč tudi dejavnosti Delovne skupnosti Alpe-Jadran - do danes močno spremenil, saj se je vseh sedem držav članic Delovne skupnosti - z izjemo Hrvaške - že pridružilo Evropski uniji. Ugodna sprememba nas, seveda, spodbuja k razmišljanju o prihodnosti Delovne skupnosti, s čimer se je v preteklih letih intenzivno ukvarjala tudi organizacija sama. Udejanjanje prožnega in pragmatičnega sodelovanja je v dejavnosti petjezične organizacije, v okviru katere deluje trenutno ob sodelovanju sedemnajstih članic 34 teles, neobhodno. Gotovo se v mnogih ljudeh poraja vprašanje, ali sploh obstaja potreba po delovanju Delovne skupnosti Alpe-Jadran, nanj pa je mogoče po moji presoji odgovoriti izključno z odločnim da. Za vse države in regije v našem prostoru ima v osnovi opredeljujočo vlogo Evropska unija s skupno politiko in vrednotami, ki jih zastopa. Eno od teh je načelo subsidiarnosti, ki utemeljuje potrebo po obstoju Delovne skupnosti Alpe-Jadran in njej podobnih interregionalnih delovnih skupnosti, saj lahko organizacije, ki se gradijo od spodaj, prispevajo k uresničevanju gospodarske in socialne kohezije, izboljšanju demokratične legitimnosti in preglednosti Evropske unije in njenih institucij, ter k dostopnosti njene politike vsem občanom. Zaradi izkušenj iz preteklega obdobja je potrebno poudariti pomen politične in strokovne udeležbe, saj si brez slednje ni mogoče zamišljati usklajenega in učinkovitega izvajanja dejavnosti.

Prizadevnost političnih voditeljev članic je zagotovilo za obstoj in mednarodno priznanje Delovne skupnosti, uspešnega delovanja teles Delovne skupnosti pa si ni mogoče zamisliti brez sodelovanja izkušenih strokovnjakov. Zato prosim voditelje regij, dežel in županij članic, naj tudi v prihodnje aktivno, po možnosti še aktivneje sodelujejo pri opredeljevanju glavnih smernic delovanja Delovne skupnosti Alpe-Jadran, z delegiranjem članov z ustreznimi strokovnimi izkušnjami pa zagotovijo učinkovito delovanje organizacije. Županija Baranja namerava v naslednjem dveletnem obdobju v okviru zastavljenih ciljev nadaljevati z izvajanjem zastavljene reforme, v sodelovanju z ostalimi članicami pa najti rešitve, ki bodo zaradi racionalizacije delovanja organizacije zagotovile obstoj Delovne skupnosti, njeno učinkovitejše delovanje, hkrati s tem pa tudi povečati njen ugled v mednarodnem merilu. Ob vsem tem pa je potrebno znotraj organizacije okrepiti tudi sodelovanje v projektih, pri čemer je potrebno podpirati tako lastne projekte Delovne skupnosti kot izkoriščati možnosti, ki jih ponuja sistem za pridobivanje sredstev na natečajih Evropske unije. Z učinkovito dejavnostjo na področju stikov z javnostmi, z aktivnejšim vključevanjem medijev v dejavnost in aktiviranjem prebivalstva v prostoru lahko prispevamo h krepitvi družbenih stikov znotraj Alpe-Jadrana, na ta način pa tudi k izoblikovanju občutka pripadnosti.

Delovna skupnost Alpe-Jadran mora kot sestavni del Evropske unije med svoje pomembne naloge uvrstiti tudi podporo pridruževanju Hrvaške - kot edine nečlanice Evropske unije - tej skupnosti, pri čemer je lahko najučinkovitejše sredstvo skupno nastopanje oziroma zastopanje skupnih interesov Delovne skupnosti v Evropski uniji. Kot predsedujoči Delovne skupnosti želim - kar je v našem interesu - z udejanjanjem zastavljenih nalog navezati tesne stike ne le s predsedniki članic, ki zastopajo članice politično, ampak tudi z osebami, ki so odgovorne za izvajanje operativnih nalog , npr. s člani Delovnega komiteja, z Generalnim sekretariatom, s predsedujočimi komisij, pa tudi z vodji sekretariatov Alpe-Jadrana. Prepričan sem, da nam bo z aktivnim sodelovanjem in vzajemno pomočjo uspelo udejaniti zastavljene cilje in nam v tem novem zgodovinskem obdobju uspelo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja Delovna skupnost Alpe-Jadran.

Pécs, 24. november 2004.